Zdrava hrana skozi zgodovino.
Hrana je nekaj kar imamo vsak dan na mizi in se nam zato zdi nekaj samoumevnega. Mnogi se niti ne zavedamo, da ni bilo vedno tako in da je to naš privilegij, ki tudi danes ni vsem na dosegu. Na svetu je še mnogo lakote. Za lakoto trpi več kot milijarda ljudi po vsem svetu kar je grozljivo. Medtem, ko mnogi nimajo hrane niti za osnovno preživetje mi govorimo o tem kaj je zdrava hrana in si zastavljamo različne diete.
Glede na to, da ni namen te strani, da obravnava problematiko lakote, pa čeprav se jo kot avtor zavedam, se bomo tokrat najprej orientirali na vprašanje od kod in od kdaj posamezna hrana pravzaprav izvira.
Lahko smo prepričani, da raznolikost hrane nima velikega zgodovinskega ozadja. Kombiniranje različnih vrst hrane je značilnost modernega časa. Včasih so jedli preproste stvari. 
Danes smo postali neverjetno kreativni pri zapletanju procesa prehranjevanja. Lahko rečemo, da je veliko ljudi s prehranjevanjem dobesedno obremenjenih.
Danes poznamo tudi resne zdravstvene probleme na področju prehranjevanja. Tega civilizacije, ki so bile lačne verjetno niso poznale. Razvoj na področju prehranjevanja pa moramo v bistvu razumeti v kontekstu razvoja človeške kulture na splošno. Vzporedno z razvojem na ostalih področjih se je razvijala tudi potreba po hrani. Velik vpliv je imelo pri tem razvoju tudi vreme, način življenja in seveda materialna sredstva.
Nekoč je imel velik vpliv na prehranjevanje sposobnost posameznika, da priskrbi hrano za sebe in za svoje bližnje. Danes vsekakor ni tako. Večini je hrana dosegljiva le s pomočjo denarja, ki pa ga v tretjem svetu primanjkuje. Zato je tam prisotna lakota. Svoje je prinesla tudi zadnja gospodarska kriza.
Kljub temu si na naslednjih poglavjih poglejmo kakšno hrano so jedli v posameznih delih sveta in predstavili bomo tudi nekaj starodavnih receptov. Vedeti moramo, da je včasih človek jedel preprosto hrano, ki jo je nabral ali pa ujel z golimi rokami. Med njegovim izborom so bili sadje, oreški, semena, zelišča, koreninice in gobe.
Včasih je ujel polža, ali pa izbezal kakega črva. Riba, ki jo je ujel v potoku ali pa školjka so bili že razkošje. Ni šel niti mimo priložnosti, če je našel kakega plazilca ali žabo. Jajca, riž, proso in sol so prišli na jedilnik šele kasneje. Zgodovina kulinarike se je začela z odkritjem ognja, kar se je zgodilo nekje v času paleolitika pred približno dvesto tisoč leti, ko je homo erectus spoznal, da je pečena hrana okusnejša, kot pa surova. S tem, ko je začel loviti večje živali, so se prednikom občutno povečali možgani in sicer zaradi beljakovin, ki jih je lahko na ta račun zaužil.
S tem se je začel razvoj sodobnega človeka. Ni bilo več potrebe po celodnevnem stikanju za malimi obroki ampak si je lahko naredil zalogo. Na ta način je odvečni čas lahko uporabil za razmišljanje. Posledica je bila odkritje umetnosti, kot je glasba, slikarstvo, izdelava nakita itd. Razvijali so novo orožje in na koncu izumili še pisavo. Vse to se je pričelo pred približno 70 tisoč leti.
Zdrava hrana v pisnih virih.
Za nas, ki nas na tem mestu zanima prehrana pa je pomembno, da se je v tem obdobju pričela tudi umetnost kuhanja. Preko hrane lahko prepoznamo utrip in socialno strukturo v določenem času na določenem prostoru. Pred razvojem pisave se lahko zanesemo le na arheološka izkopavanja, ki so na svoj način pripovedovala o načinu prehranjevanja naših prednikov. Okoli bivališč prednikov so našli razne ostanke male in velike divjadi. Našli so tudi 19.000 let staro žitno zrnje. Vse to nam lahko govori o načinu prehrane.
Zanesljivejša od tega pa je pisava. Ta nam razkriva, da je človek že pred 10.000 leti mlel žito v moko in iz nje spekel preprost kruh. Poleg tega je kuhal zelenjavo in mesne juhe. Živali, kot so prašiči, koze in ovce je udomačil pred približno 9.000 leti, malo pozneje pa tudi govedo. Iz obdobja pred 6.000 leti najdemo prvi recept za kvašen kruh, ribje jedi in mlince. Tisoč let pozneje pa so že izdelovali sladoled, gojili so grah, korenje čebulo in česen.
Olivno olje so začeli stiskati pred približno 4.500 leti, šele na začetku našega štetja pa so znali ocvreti piščanca. Stari Rimljani so recept pečenja izboljšali z dodatkom pora, koriandra in drugih zelišč. Drobtine so kot kuharsko sestavino odkrili šele v 5. stoletju. Tako nekako se je razvijala kuharska umetnost katere razvoj se še vedno ni ustavil.
Zdrava hrana glede na potrebe.
Nekatera hrana je bila odkrita hkrati na mnogih koncih sveta. To velja predvsem za hrano, ki so jo narekovale potrebe. Daljša potovanja so zahtevala hrano, ki se ne pokvari in jo lahko vzamemo na pot. Ena od takih jedi je posušeno meso ali ribe. Uporabnost posušenega mesa, narezanega na trakove, ki so ga posušili na zraku, soncu ali ognju so hkrati odkrili na mnogih koncih sveta. Kaj so sušili je bilo seveda odvisno od vira mesa. Kjer je bilo več rib so sušili ribe, drugod pa seveda meso.
